Miklavž

novice/miklavž.jpg

Že tradicionalno sveti Miklavž obišče tudi otroke naše krajevne skupnosti. Tako je bilo tudi letos.

 

V zanimivi igrici Zemlja joče s poučno eko vsebino, so se predstavili Nataša, Denis, Uroš, Alja, Benjamin, Srečko. Zgodbo je spisala in tudi režirala Mateja Drnovšek.

novice/miklavž08.jpg
Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo svetega Nikolaja, je gotovo eden najbolj   priljubljenih svetnikov. S posebnim veseljem ga pričakujejo otroci, ko na večer pred svojim godom hodi okrog in jim prinaša darove – pridne nagrajuje, poredne pa prepusti kaznim svojih spremljevalcev, parkeljnov. 
 V cerkvenih krogih je bil sv. Nikolaj – Miklavž od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnik in čudodelnik. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Bil je resnična osebnost, živel je v 3. in 4. stoletju našega štetja v Patari. Rodil se je bogatim staršem, ki sta kmalu umrla za kugo. Nikolaj – njegovo ime v grščini pomeni zmaga ljudstva – je premoženje razdelil med reveže, sam pa odšel v samostan. Kmalu zatem je postal škof v Miri v Likiji v današnji Turčiji.


Legenda pravi, da je neke noči pred oknom neke koče skrivaj poslušal pogovor revnega očeta s tremi hčerami, ki se niso mogle poročiti, ker niso imele dote. Ponoči je v izbo vrgel tri kepe zlata. Ena od njih se je odkotalila v copat pred ognjiščem (od tod navada, da se nastavijo krožniki ali copati za Miklavževa darila).
O miklavževanju na Slovenskem imamo precej zgodnja poročila. Prvo je iz leta 1839, kjer je pisec opisoval, kaj je Miklavž prinesel pridnim otrokom: jabolka, orehe, smokve in sladkarije, nasprotoval pa je Miklavževim spremljevalcem parkeljnom, češ da s svojim norenjem in grdim izgledom preveč prestrašijo pridne otroke.

 

Magda

...

Povezave

HITRI KOLEDAR

Arhiv