NAVODILA ZA RAVNANJE Z BIOLOŠKIMI ODPADKI (KUHINJSKIMI ODPADKI IZ GOSPODINJSTEV IN ZELENIM VRTNIM ODPADOM)

Delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih lahko zmanjšamo predvsem z intenzivnim ločenim zbiranjem tovrstnih odpadkov na izvoru in z ustrezno predelavo.

Najenostavnejši način obdelave ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov je kompostiranje s ciljem, pridobiti nove, uporabne organske snovi – kompost.

S hišnim kompostiranjem lahko dosežemo znatno zmanjšanje količine biološko razgradljivih odpadkov, ki vstopajo v snovni tok komunalnih odpadkov.

HIŠNO KOMPOSTIRANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV – NASVETI ZA PRAVILNO KOMPOSTIRANJE

1. Zakaj kompostirati?

ñ za izboljšanje sestave prsti,

ñ za boljše zadrževanje vlage,

ñ za boljše prezračevanje tal,

ñ za večjo akumulacijo toplote,

ñ za pridelavo zdravih rastlin s plodovi polnega okusa.

2. Odpadki primerni za kompostiranje

a)        zeleni vrtni odpad: odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel,

b)        kuhinjski odpadki: zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambeni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, papirnate brisače in papirnate vrečke.

3. Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje

So vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice).

4. Postavitev kompostnika

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroče motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to ali so odprti iz lesa ali žičnati ali pa plastični zaprti hišni kompostniki.

5. Tehnika pravilnega kompostiranja

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje , ki poteka pri 50 – 60 °C , mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

Ko je hišni kompostnik poln po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

6. Kako uporabiti pridelani kompost?

Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za lončnice, gredice. Grobi, nepresejani kompost pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali pa ga plitvo zamešamo v zemljo.

NAČIN PREPUŠČANJA BIOLOŠKIH ODPADKOV IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE

Za vse povzročitelje, ki biološke odpadke zbirajo v zabojnikih za biološke odpadke (rjavi zabojnik), se odvoz bioloških odpadkov izvaja vsak teden in sicer:

Na podlagi 15. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Zagorje ob Savi (U.L. RS št. 45/2011), so povzročitelji dolžni pripraviti zabojnike za biološke odpadke na odjemno mesto v času odvoza bioloških odpadkov.