Izlake

Nedelja, 7.7.2019. Na prvi pogled čudovita nedelja, piknik in druženje s prijatelji. Otroci uživajo, mi se pogovarjamo o raznih temah. Telefoni samevajo v kotu. Idilične trenutke prične počasi iz ozadja motiti čuden barven kontrast ki se vali preko vrhov Zagorske doline. Ni strašno… družba je prava, saj imamo streho. Nato pa trenutek. Močno grmenje in deževje. Ni trajalo prav dolgo, vendar smo se morali umakniti v hišo. Deževje mine in se odpravimo iz sosednjega hriba proti domu. Na cesti nekaj kamenja, nič strašnega. Skozi Kisovec pa se je že pričel kazati obseg težav in škode. Na Izlakah pa še dokončen šok. Potoki, so tekli po svojih novih poteh, hudourniki brizgali naokoli, nekaj odtrganih plazov in uničenje vse naokrog. Pripeljem domov, otroke in ženo pustim doma, poplavljena klet bo že počakala in se odpravim »v dolino« pogledati obseg razdejanja ki ga je povzročila ujma.

Zazvoni prvi telefon… gasilci. Tako kot vedno, ekipa ljudi, ki prva priteče na pomoč drugim. Drugega nam ni preostalo kot poprijeti za orodje in pričeti z čiščenjem razdejanja. Škoda je bila velika. Veliko truda posameznikov, uničenega v minutah. Neprevozne ceste, plazovi, poplavljene hiše, šola, vrtec.

Ne bom dolgovezil… vsi ste videli kako je bilo. Na koncu pa le malo ljudi vidi doprinos skupnosti. Res je že dober mesec od takrat, pa vseeno. Namenoma sem čakal, da se zadeve kolikor toliko sanirajo, da se nekako sestavimo nazaj. V tem trenutku bi se zahvalil vsem sodelujočim: PGD Izlake, PGD Zagorje-mesto, PGD Kolovrat, GPM Razpotnik, KGM Knez, Arh Ivan s.p., občini Zagorje ob Savi, Komunalnemu podjetju Zagorje. Če sem koga slučajno izpustil naj mi ne zameri, res vas je bilo veliko.

V prihajajočem tednu smo poskusili sanirati kar največ zadev, sam ocenjujem, da nam je uspelo veliko dela. Seveda se v vsaki zgodbi najde negativen odziv. Pa vseeno, dokler bo več pozitivnih, bo ostajala tudi volja za naprej.

V vsem tem, pa je na plodna tla padla ideja. Ideja, ki ni nova. Ideja katero so naši dedki in babice živeli podzavestno. Ideja ki je zgradila skupnost. To je ideja o vseh nas. Nekaterim se je zdelo smešno, ko sem se po službi usedel v traktor in pomagal čistiti po Izlakah, mogoče je res smešno, če ste me videli z valjarjem po kakšnem makadamu. Meni to ni bilo smešno. Bilo mi je v ponos videti sokrajane, ki so stopili skupaj in pomagali drug drugemu.

Za konec pa tole, Izlake so poseben kraj. Lep, ponosen, z močnim karakterjem, mogoče malce pozabljen s strani občine in kraj z bogato zgodovino. Izkoristimo našo trmo in jo obrnimo sebi v prid.

Vesel sem vsakega klica, kritike in predloga. To nas ženenaprej. Želim pa si, da počasi nehate kukati skozi okna za zavesami in stopitečez vrata. Tam zunaj smo sokrajani in tam zunaj lahko sami poskrbimo, da bonaše bivanje na Izlakah lepo. Takrat bo besedna zveza KRAJEVNA SKUPNOS IZLAKE dobila svoj pravi pomen.

LP Sašo Vučko